Janezek si je neizmerno želel dobiti kolo in je prosil mamo, da mu ga kupi. Mama mu reče, da si ga ne morejo privoščiti in da naj kar Jezuščku napiše pismo.
In res, Janezek sestavi pismo: »Ljubi Jezušček. Vse leto sem bil zelo priden, zato te prosim, če mi prineseš kolo za Božič.«
Potem prebere, kar je napisal in razmišlja, da to vseeno ni čisto res in napiše besedilo na novo:
«Ljubi Jezušček, pretekli teden sem bil zelo priden. Prosim, prinesi mi kolo za božič.«
Ponovno prebere svoje pisanje in zazdi se mu, da tudi to ni ravno res. Zato napiše:
»Ljubi Jezušček, če mi prineseš kolo, bom vse leto priden.«
A tudi ta stavek se mu ne zdi preveč učinkovit, zato se odloči iti ven in razmisliti o zadevi. Zunaj pa na sosedovem vrtu zagleda leseni kip Device Marije. Preskoči je ograjo, pograbi kip, steče domov in ga skrije.
Nato je napiše: »Ljubi Jezušček, če želiš še kdaj videti svojo mamo, mi prinesi kolo.«